V CI 3ROS-jug smo seznanjeni, da je bilo zoper sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 1162/2023 z dne 4. 7. 2025, s katero je bilo odpravljeno gradbeno dovoljenje za odsek hitre ceste Novo mesto vzhod – Osredek (3. razvojna os jug-1. in 2. etapa), vloženo izredno pravno sredstvo – predlog za dopustitev revizije na Vrhovno sodišče RS. Predlog je s soglasjem Vlade RS na predlog Ministrstva za naravne vire in prostor (ministrstvo) vložilo Državno odvetništvo RS, ki ministrstvo zastopa v postopku.

Opozarjamo, da je bilo s predmetno sodbo ugotovljeno, ne le, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano na podlagi protiustavne uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa, ampak tudi, da je državni prostorski načrt (DPN), ki predstavlja materialno-pravno podlago za izdajo dovoljenja, nezakonit.

To pomeni, da gradbeno dovoljenje nima zakonite podlage in da je nadaljevanje projekta v trenutni obliki v nasprotju z načelom pravne države ter z evropskimi in ustavnimi zahtevami glede okoljskih presoj in prostorskega načrtovanja.

Presenečeni smo, da ministrstvo, ki se niti enkrat ni udeležilo obravnav na Upravnem sodišču RS, zdaj vlaga revizijo in želi od Vrhovnega sodišča RS, da odpira vprašanja, o katerih se je na obravnavah razpravljalo in je bilo o njih odločeno.

Še bolj zaskrbljujoče je, da država skriva ključne ugotovitve sodbe pred javnostjo, saj v komunikaciji glede dovoljene gradnje 1. in 2. etape 3. razvojne osi-jug govori le o ” vprašanjih hrupa”, medtem ko ignorira ugotovljeno nezakonitost DPN – temeljnega akta, ki določa traso te hitre ceste.

Takšno ravnanje predstavlja nevarno prakso populizma in držanja »štange« nedelujoči državi, ki s projekti nadaljuje v škodo prebivalcev, okolja in pravne varnosti.

Revizija ne more spremeniti dejstva, da je gradbeno dovoljenje izdano na nezakoniti podlagi.
Namesto da bi država odpravila ugotovljene nezakonitosti, skuša z izrednim pravnim sredstvom ohraniti neustavno stanje. Revizija se poskuša uporabiti kot orodje za politično preživetje projekta, ne kot pravno sredstvo za odpravo nepravilnosti.

Civilna iniciativa 3ROS-jug bo zato:

• uporabila vsa pravna sredstva za zaščito pravne države,
• ter obvestila evropske institucije, če bo država vztrajala pri kršitvah okoljskega in prostorskega prava, ki vpliva na okolje.

Prejeli smo korektno in smiselno vprašanje iz Bele krajine, zato ga objavljamo in odgovor nanj.

Vprašanje: »Zanima me, kot prebivalca Črnomlja, ali zavrnitev gradbenega dovoljenja za vzhodni del obvoznice blokira tudi izgradnjo zahodne obvoznice in povezavo do Bele krajine, ali so projekti ločeni in tako potekajo neovirano?«

Odgovor CI:

1. Gradbeno dovoljenje, ki je bilo odpravljeno, je bilo izdano na podlagi Uredbe NM-Maline, in sicer za gradnjo 1. in 2. etape hitre štiripasovne tranzitne ceste-3. razvojne osi-jug (ne novomeške vzhodne obvoznice, dovoljenje te sploh nikjer niti ne omenja), s potekom od priključka AC – NM vzhod v Mačkovcu do Osredka (5,5 km); od tu se izvede tudi priključna cesta za glavni cestni priključek za tovarno Revoz,
2. Gradbeno dovoljenje za gradnjo 3. in 4. etape na podlagi te iste uredbe, s potekom od Osredka do Malin, z izvedbo predora skozi Gorjance, še ni bilo izdano. Ravno v tem času pa je javno objavljena dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo tega dela ceste, in sicer na spletnih straneh Ministrstva za naravne vire in prostor: https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/naziv-gradnje-nova-cestna-povezava-med-avtocesto-a2-ljubljana-obrezje-in-prikljuckom-maline-3-in-4-etapa-hitra-cesta-hc-med-prikljuckoma-osredek-in-maline/
3. Prav tako še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo novomeške zahodne obvoznice, ki bi potekala od priključka Karteljevo do razcepa Poganci (na podlagi te iste uredbe). V kakšni fazi je izdelava dokumentacije ali pridobivanje gradbenega dovoljenja za projekt zahodne obvoznice nam ni znano. Zadnjo objavo smo zasledili dne 15. 5. 2025: https://dolenjskilist.svet24.si/novice/gospodarstvo/gradnja-zahodne-novomeske-obvoznice-se-se-ne-bo-zacela-1818497

Zaključimo: Odpravljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo 1. in 2. etape hitre ceste ne blokira gradnje zahodne obvoznice, projekti in dovoljenja so povsem ločeni, kot pojasnjeno, se ločeno pravkar pridobiva tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo 3. in 4. etape hitre ceste. Prav tako so povsem ločeni projekti in dovoljenja za gradnjo od Malin do priključka Črnomelj-jug. Za te del velja celo drug prostorski akt za izdajo dovoljenja, t.j.  Uredba Maline-Črnomelj.

Predlogi CI:

V CI za rešitev zagate predlagamo, da:

1. se od Osredka do Malin začne graditi najprej odsek razcepa Poganci s predorom pod Gorjanci do Malin. Na razcepu Poganci se ta odsek priključi na obstoječo Belokranjsko cesto (G-2) in s tem reši Bela krajina;
2. naslednja faza bi bila izvedba trase od Osredka do razcepa Poganci. S tem bi bila omogočena razbremenitev dela prometa, ki generira transport iz Revoza, na jug proti Republiki Hrvaški (prehod Metlika);
3. medtem se pospeši še investicijske aktivnosti za začetek gradnje zahodne novomeške obvoznice.

V tem času pa menimo, da bo z ustreznim angažiranjem odgovornih rešena tudi usoda 3. razvojne osi-jug od AC-A2 do Osredka.

V CI 3ROS-jug z veliko zaskrbljenostjo in razočaranjem spremljamo nestrokoven in neprimeren odziv Mestne občine Novo mesto na odločitev Upravnega sodišča RS, ki je odpravilo gradbeno dovoljenje za odsek hitre štiripasovne tranzitne ceste, ki bi potekala skozi ulice Novega mesta. Namesto samorefleksije in pripravljenosti na transparenten dialog z javnostjo smo znova priča nevarnemu in manipulativnemu narativu, ki deli ljudi, utišuje stroko in zavaja javnost.

Mestna občina Novo mesto v svojem odzivu na odločbo sodišča ne izkazuje skrbi za pravno državo ali za pravice ljudi, ki bodo zaradi slabo premišljene trase neposredno prizadeti – temveč izraža ogorčenje, ker je sodišče odločilo zakonito in v skladu s svojo vlogo varuha ustavne in zakonske ureditve.

Zelo zaskrbljujoča je tudi izjava, da naj bi “parcialni interesi peščice posameznikov” že desetletje prevladovali nad interesi 150.000 prebivalcev regije. Gre namreč za kar 376 podpisnikov tožbe, kar izhaja tudi iz sodbe št. Sodba I U 1162/2023, ki jo je objavilo tudi Upravno sodišče RS s Sporočilom za javnost. S tem občina dejansko neposredno napada ljudi, ki branijo svojo ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja, do sodelovanja v postopkih in do enakopravne obravnave. S tem župan in občinska oblast ustvarjata nevaren precedens – da se vsakršno opozarjanje na nepravilnosti, škodljive posege in pomanjkljivo zakonodajno podlago označuje kot ovira za razvoj.

Naj spomnimo: ta projekt je zastal zato, ker je bil že v izhodišču slabo pripravljen, okoljsko sporen in družbeno razdiralen. Še danes ne vsebuje nobenih alternativnih rešitev, kljub spremenjenim okoliščinam, ki zahtevajo novo presojo vplivov na okolje in bolj vključujočo prostorsko politiko. To ni odgovornost “peščice posameznikov”, temveč investitorja, načrtovalcev in oblasti, ki niso spoštovali strokovnih opozoril in predpisanih postopkov.

Zahteve občine, da naj država omogoči prednostno odločanje in preprečevanje pritožbenih postopkov, so neposreden napad na temeljne pravice državljanov, na pravico do pravnega sredstva in na vlogo sodišč kot neodvisne veje oblasti. To ni več le pritisk na nas, krajevne skupnosti in civilno družbo – to je napad na demokracijo.

Zato znova pozivamo:

• k odgovorni in strokovno podprti razpravi o najprimernejši trasi, ki ne bo potekala skozi gosto poseljena območja,
• k spoštovanju odločitev sodišč in pravic vseh državljanov – tudi tistih, ki živijo tik ob načrtovani cesti,
• k sprejemu zdravju neškodljivih mejnih vrednostih hrupa v sodelovanju s stroko in javnostjo in nadalje nove, celostne in vključujoče presoje vplivov na okolje, kot to zahteva zakonodaja in sodna praksa EU.

Skrajni čas je, da prenehamo s poenostavljenim govorom o »razvoju za vse« in se začnemo pogovarjati o razvoju, ki temelji na spoštovanju ljudi, okolja in zakonodaje. Vse drugo vodi v konflikt in dolgoročno škoduje tako ljudem kot skupnosti kot celoti.

Spomnimo: Medtem ko si okoljsko ozaveščene države — v skladu s cilji in usmeritvami EU — prizadevajo za umik prometa iz mestnih središč, se prebivalci Novega mesta že 15 let borimo proti načrtom za gradnjo štiripasovne hitre tranzitne ceste, ki bi jo država, ob podpori novomeške občine, speljala kar skozi ulice našega naselja. Takšna rešitev bi v mestno okolje pripeljala še več prometa — celo evropski tranzit — namesto da bi ga od tam umikala.

Da je predlagana rešitev – umestitev hitre štiripasovne tranzitne ceste skozi mestne ulice Novega mesta – sporna in nezakonita, je že drugič pritrdilo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije.

S sodbo št. I U 1162/2023-90 z dne 4. 7. 2025 je sodišče znova ugodilo naši tožbi in odločilo, da je gradbeno dovoljenje Ministrstva za naravne vire in prostor (št. 35105-37/2020-2550-262 z dne 3. 7. 2023), izdano za gradnjo 1. in 2. etape 3. razvojne osi – jug (od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje do priključka Maline), nezakonito.

Zato je sodišče to dovoljenje odpravilo in zadevo vrnilo Ministrstvu v ponovno odločanje.

Ključno pri tem je, da je sodišče tudi izrecno prepovedalo uporabo Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19, 99/22 – odl. US) v postopku presoje vplivov na okolje. Ugotovilo je namreč, da ta uredba ni v skladu z ustavnimi in zakonskimi okviri, zaradi česar se je v tovrstnih okoljskih postopkih ne sme več uporabljati.

Ključna vsebina sodbe:

• Gradbenega dovoljenja za gradnjo sporne štiripasovne tranzitne hitre ceste skozi ulice Novega mesta ni več. Sodišče ga je odpravilo kot nezakonitega.

• Ministrstvo za naravne vire in prostor mora v ponovnem postopku presoditi vplive načrtovane ceste na okolje, pri čemer pa se ne sme več sklicevati na trenutno veljavno Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Sodišče je pritrdilo naši oceni, da je ta uredba neustavna in zato neprimerna za presojo vplivov na zdravje in okolje.

• Dokler Vlada RS ne sprejme nove uredbe o hrupu, ni mogoče zakonito odločiti, ali bi bile z gradnjo in uporabo hitre ceste prekoračene dopustne mejne vrednosti hrupa — ne med gradnjo, ne po njej.

• Ministrstvo bo moralo v ponovljenem postopku jasno in obrazloženo odgovoriti tudi na očitke o nezakonitosti državnega prostorskega načrta (DPN), ki je pravna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja.

• Sodišče drugih tožbenih razlogov ni vsebinsko obravnavalo, saj so že zgoraj navedene ugotovitve zadostovale za odpravo dovoljenja in ugoditev naši tožbi.

V CI smo po našem mnenju dosegli pomembno sodno zmago, prelomno odločitev, s katero je bilo ugotovljeno, da se v postopku okolje presoje ne more uporabiti uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ker je neustavna. Sodišče je s tem priznalo, da državni predpisi ne smejo dovoljevati večjega posega v pravico do zdravja in zdravega življenjskega okolja, kot ga dovoljuje Ustava Republike Slovenije in pravo EU. To pomeni, da prebivalci nismo več brezpravni ob izpostavljenosti pretiranemu hrupu – tudi če ta uradno “ustreza” prenizko postavljenim mejam. Sodba sporoča, da:

• pravice ljudi do zdravja in kakovostnega bivanjskega okolja prevladajo nad podzakonskimi predpisi, ki so v nasprotju z ustavo,
• okoljska zakonodaja mora temeljiti na načelu previdnosti in spoštovanju mednarodnih standardov, ne pa na politično določeni “dopustni” škodljivosti,
• sodna veja oblasti lahko popravi zlorabe ali pomanjkljivosti izvršilne veje oblasti, kadar ta z uredbami varuje interese investitorjev na račun prebivalcev.

Sodišče je namreč v 103. odstavku sodbe navedlo: “/…/Ministrstvo je eden najvišjih organov državne uprave, nad njim je le Vlada RS (prim. 1. odstavek Zakona o vladi RS). Glede na navedeno ima torej ministrstvo, ki je pristojno za izdajo gradbenega dovoljenja dolžnost, da Vlado RS opozori na protiustavnost Uredbe o hrupu oziroma kot pristojnega normodajalca na dolžnost spoštovanja odločb ustavnega sodišča. V ta namen bi moral zadoščati že argument, da Republika Slovenija ne more izdajati gradbenih dovoljenj za objekte z vplivi na okolje na podlagi predpisa, ki je bil sprejet s kršitvijo določb Aarhuške konvencije in s tem prava EU.”

Ta sodba po našem mnenju odpira vrata vsem, ki se borijo za zdravo življenjsko okolje, da se uprejo škodljivim projektom, ki temeljijo na ohlapnih ali nezakonitih okoljskih mejah. Jasno sporoča, da je pravica ljudi do zdravja in zdravega življenjskega okolja nad političnimi odločitvami in prometnimi ambicijami.

Zaključimo z upanjem, da je s tem storjen pomemben korak k večji odgovornosti države za varovanje zdravja in okolja!

Dne 25. 9. 2024 je na Otočcu potekalo srečanje na temo južnega dela tretje razvoje osi, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine skupaj z župani Bele krajine in Novega mesta.  Naša CI tudi na  to srečanje pričakovano ni bila vabljena. Ker pa je bilo po poročanju različnih medijev iz zaključkov organizatorjev srečanja moč razbrati, da je naša CI (in njej podobne) zaviralec razvoja regije, zaradi česar so od ministrice zahtevali pritisk na sodišče in spremembo zakonodaje, smo se v CI na to odzvali z odprtim pismom vsem sodelujočim na posvetu. O tem je poročal tudi Dolenjski list, zato vabljeni k branju prispevka, v katerem je v celoti objavljeno tudi odprto pismo CI.

Javnost seznanjamo, da smo na Upravno sodišče RS vložili tožbo zoper integralno gradbeno dovoljenje za gradnjo tretje razvojne osi-jug .

Razlogi za vložitev tožbe:

• ker je dovoljenje izdano za gradnjo hitre štiripasovne tranzitne ceste s potekom čez strjena naselja Novega mesta in s poseganjem v obstoječ priključek AC NM-vzhod, načrtovano pa je bilo, da se bo na tej lokaciji zgradila mestna dvopasovna obvozna cesta s kolesarsko stezo in zazelenitvami (bulevarjem) in brez poseganja v obstoječ AC priključek. S spornim dovoljenjem bi v Novo mesto dobili TO (simbolična slika), namesto TEGA (simbolična slika);
• ker ministrstvo trdi, da je prestavitev štiripasovne hitre ceste za 2,5 km zahodneje (iz neurbanega v urbani del Novega mesta) od potrjene (z Vladnim sklepom) najustreznejše variante samo »optimizacija« najustreznejše variante;
• ker bo Novo mesto ujeto v obroč štiripasovnih htirih cest, ki bodo za vselej onemogočale njegov prostorski razvoj, njegovi prebivalci pa bodo nenehno izpostavljeni stalnemu hrupu in onesnaženemu zraku;
• ker sporna trasa HC ni primerjana z nobeno alternativno traso, ki bi utemeljila to traso kot najustreznejšo z okoljskega (vpliv na hrup, zrak, vibracije), prostorskega (možnost razvoja Novega mesta), prometnega (vpliv štiriletne gradnje na obstoječ promet) in družbenega vidika (sprejemljivost v bivalnem okolju);
• ker je alarmantna ugotovitev Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je gradnja HC v naselju ustrezna, če si prebivalci preuredimo prostore, da ne bomo trpeli zaradi prekomernega hrupa;
• ker dovoljenje temelji na predpisu, ki določa mejne vrednosti hrupa v okolju, ta pa je že od lani ugotovljen za neustavnega, nov pa še vedno ni bil sprejet, kljub poteku roka za sprejem, ki ga Vladi RS je določilo Ustavno sodišče RS;
• ker zaradi neustrezne zakonodajne ureditve, civilna iniciativa ni mogla vložiti tožbe glede zgoljufane lokacije že leta 2012. To je ugotovila že Evropska komisija v letu 2016, vendar država kršitev ni sanirala, ampak je predpise kršila tudi pri izdaji gradbenega dovoljenja.

Na spletni strani smo objavili tudi gradbeno dovoljenje in informacije za Novomeščane in drugo zainteresirano javnost o tem, kako bi potekal v Novem mestu obstoječ promet v času 4-letne gradnje in o drugih vplivih v času gradnje, če bi dejansko prišlo do izvršitve gradbenega dovoljenja. Info so dostopne TUKAJ. 

Novomeško javnost in vse zainteresirane seznanjamos ključnimi rešitvami iz gradbenega dovoljenja ter priložene dokumentacije (študij, elaboratov) za gradnjo 3. razvojne osi-jug (1. in 2.etapa) od AC priključka NM-vzhod do priključka Osredek (če bo do gradnje prišlo). Gradnja HC bo potekala približno 48 mesecev. Razdelitev gradnje prvega dela HC (etapa 1 in etapa 2) predvideva delitev na 5. faz gradnje. Zato bo prišlo tudi do bistvenih vplivov na potek prometa (tudi javnega, šolskih prevozov, itd.) v Novem mestu na cestah (Šmarješka, Otoška, Levičnikova, Andrijaničeva, Belokranjska, Ljubljanska,…) in intenzivnih vplivov zaradi intenzivnih gradbenih del na nekaterih novomeških ulicah. Informacije o tem, kako bo potekal promet v Novem mestu v času najmanj 4 letne gradnje 5,052 km dolgega odseka hitre ceste in nekaj drugih informacij (faze gradnje, lokacije intenzivnih gradbenih del, lokacije stanovanjskih stavb, ki so predvidene za zaščito, ipd.), so dostopne na TEJ POVEZAVI.

V več medijih je bila v četrtek, dne 6. 7. 2023, objavljena novica o izdanem gradbenem dovoljenju za gradnjo 3. razvojne osi-jug (1. in 2. etapa).

Seznanjamo vas, da smo kot stranka postopka, omenjeno gradbeno dovoljenje po več poizvedbah na Ministrstvu za naravne vire in prostor in nato ugotovljene nepravilnosti pri vročanju s strani Pošte Slovenije (Novo mesto), prejeli šele danes, dne 24. 7. 2023.

Gradbeno dovoljenje je izdano družbi Dars d.d. za gradnjo 3. razvojne osi-jug, in sicer za gradnjo prvega dela (etapa 1 in etapa 2) v dolžini 5,052 km od priključka na avtocesto A2 pri Novem mestu-vzhod do priključka Osredek, vključno s Šentjoško cesto (v nadaljevanju GD). Namen  gradnje tranzitne šitripasovne hitre ceste je povezava med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje in Republiko Hrvaško (v nadaljevanju HC). OPOMBA: Iz dokumentacije izhaja, da se prometna razbremenitev središča Novega mesta s predvideno HC ne načrtuje in ni predmet izdanega GD. Prometna razbremenitev kot obvoznica, s katero se povežejo državne ceste in s tem zagotovi prometna povezovalna cesta Šentjoška cesta, se načrtuje posebej, kot povezovalna zahodna obvozna cesta Novega mesta (gre za poseben projekt, ki se ne izvaja v okviru 3. razvojne osi). Objavljamo odločitev iz GD (brez obrazložitve) – glej GD- izrek.

Gradnja HC bo potekala približno 48 mesecev. Razdelitev gradnje prvega dela HC (etapa 1 in etapa 2) predvideva delitev na 5. faz gradnje. Zato bo prišlo tudi do bistvenih vplivov na potek prometa (tudi javnega, šolskih prevozov, itd.) v Novem mestu na cestah (Šmarješka, Otoška, Levičnikova, Andrijaničeva, Belokranjska, Ljubljanska,…) in vplivov zaradi intenzivnih gradbenih del na nekaterih novomeških ulicah. Javnost bomo po preučitvi GD v prihodnjih dneh seznanili s ključnimi rešitvami (faze gradnje, potek prometa, lokacije intenzivnih gradbenih del in zaščite stanovanjskih stavb, ipd.), ki izhajajo iz GD in dokumentacije (študij, elaboratov), ki so njegov sestavni del in bodo, če bo do gradnje prišlo, vplivale na vse Novomeščane in dnevne migracije v času gradnje HC.

Ali bomo zoper GD sprožili upravni spor na sodišču (pritožba namreč ni dovoljena), bomo javnost seznanili v roku 30 dni.

V CI 3ROS-jug se čutimo dolžni dati pojasnilo v zvezi z odzivom DARS, objavljenem na: https://www.dolenjskilist.si/2023/05/12/275227/novice/bela_krajina/Prikaz_nasprotnih_dejstev_Odprto_pismo_Belokranjcem_o_tretji_razvojni_osi/. Pojasnjujemo, da smo v pismu predstavili dejstva o tem,  kdaj so se začeli pripravljati dokumenti, ki so podlaga za postopke za gradnjo. Za javnost in tiste prebivalce, ki nestrpno čakajo na začetek gradnje 3. osi, je namreč nebistveno, kdaj je kdo komu predal projekt v investitorstvo. Kot že povedano, je pomembno zgolj to, kdaj so bile sprejete podlage, ki omogočajo pripravo dokumentacije za gradbeno dovoljenje. To pa je bilo za predor skozi Gorjance v letu 2012 in leta 2017 za gradnjo 3.osi od Malin do MMP Metlika. Zakaj so bile izvedene ključne aktivnosti za pridobitev teh gradbenih dovoljenj šele po letu 2021, tudi za nas ostaja neznanka. Tudi ne vemo, kdo je kriv za to, da se je predvidena mestna obvoznica, katere soinvestitorja bi morala biti novomeška občina in država in ji tudi nikoli nihče ni nasprotoval, »čez noč« spremenila v sporno hitro tranzitno plačljivo cesto, ki jo zdaj financira in gradi DARS. Tako kot mi vse akterje že leta pozivamo, da razveljavijo državni prostorski načrt za spornih 2,5 km, pa smo vedno neuslišani, tudi nas ne bodo dosegli nobeni pozivi, da naj dopustimo, da nam ta cesta uniči bivalno okolje, domove, zdravje, življenje. Etično in odgovorno bi bilo, da bi predstavniki občine in države skupaj z zainteresirano javnostjo poiskali ustreznejše rešitve, ki ne bi prizadele (toliko) ljudi, pa za to ni bilo posluha. Opozarjamo še, da je prikaz stanja za 1. in 2. etapo 3.os-jug na spletni strani DARS na dan 14. 5. 2023 zavajajoč. DARS-ov »semafor« prikazuje, da je gradbeno dovoljenje za ti dve etapi že pridobljeno, čeprav je DARS tudi sam pojasnil, da gradbeno dovoljenje za ti dve etapi še pridobiva. Prejšnje gradbeno dovoljenje je bilo namreč odpravljeno, kar pomeni, kot da ga nikoli ni bilo.

V zvezi s 3. in 4. etapo od Revoza, s predorom skozi Gorjance do Malin, za katero, pravi DARS, da je vložil vlogo za gradbeno dovoljenje že februarja 2023, pa pojasnjujemo, da smo glede tega iz uradnih objav državnega portala eUprava in Ministrstva za naravne vire in prostor, pridobili povsem drugačne podatke. Namreč na navedenih portalih še danes ni objavljene vloge za izdajo tega gradbenega dovoljenja. Vloga bi morala biti v skladu z določili 68. člena Gradbenega zakona objavljena v sistemu eGraditev in na državnem portalu e-uprava. Kaj je torej razlog, da od februarja 2023, ko naj bi bila po trditvah DARS-a, vložena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, še ni javne objave? Tudi iz podatkov »semaforja« na spletni strani DARS (https://www.dars.si/Infrastrukturni_projekti/Tretja_razvojna_os) ne izhaja, da bi bila projektna dokumentacija (PGD) za ti dve etapi že izdelana. Razbrati je, da je v izdelavi. Prav tako ni moč razbrati, da je bila vložena vloga za izdajo gradbenega dovolejnja (navedeno je, da se aktivnosti še niso pričele). Ne glede na ta dejstva pa DARS-u predlagamo, da uvede novo prakso in interes sodelovanja z (zainteresirano) javnostjo pokaže na način, da vedno, ko bo katerakoli vloga DARS-a za izdajo gradbenega dovoljenja objavljena na portalu e-uprava, to javnosti nemudoma sporoči preko različnih medijev. Uvedbo takšnega ravnanja sicer DARS-u ne nalaga noben predpis, vendar bi pa ravno takšna praksa preprečila gradnje okoljsko ali kakorkoli drugače za javnost nesprejemljivih projektov, saj po preteku 30 dni od objave vloge, sodelovanje javnosti ni več mogoče oziroma javnost ponavadi za takšne projekte izve, ko nima več možnosti vplivanja nanje.

Po pojasnilih DARS-a torej lahko zaključimo le, da od leta 2012 še za nobeno etapo nima gradbenega dovoljenja oziroma, da je gradnja 3. osi skozi Belo krajino še zelo »v megli«.