Prometne tokove po izgradnji 1. in 2. faze 3.osi (HC), to je od avtoceste do priključka Osredek, ki se navezuje preko Šentjoške ceste na Belokranjsko cesto in njihov učinek na mestne tokove lahko ocenimo na podlagi Prometne študije.

Ciljni promet iz smeri Ljubljane in Zagreba proti Beli krajini bo potekal direktno po hitri cesti od priključka Mačkovec  (AC), preko novozgrajenega mostu čez Krko, preko mostu čez potok Šajser, do izvennivojskega  priključka Cikava, ki križa Šentjernejsko cesto, po Šentjoški cesti na Belokranjsko cesto v smeri Gorjancev.

Ciljni promet iz severne smeri (zahodni del Trške gore, Ždinja vas…..) bo na vzhodni del Novega mesta (Cikava, Žabja vas, Smolenja vas in Gotna vas) potekal preko dveh krožnih krožišč in preko rekonstruiranega izvennivojskega krožišča po izvozni rampi sestopil na hitro cesto do izvennivojskega priključka Cikava ali do izvennivojskega priključka Osredek. Del prometa namenjen v smer Šentjerneja ali Žabje vasi se bo na izvennivojskem priključku Cikava odcepil na Šentjernejsko cesto.

Promet iz Bele Krajine in jugovzhodnega dela (Gotna vas, Žabja vas, Smolenja vas, Cikava) se bo po isti trasi priključeval za smer Ljubljana in Zagreb.

Promet za tovarno zdravil Krka in v center Novega mesta bo potekal iz novega AC priključka preko novega krožišča Mačkovec naprej po Zagrebški cesti, Andrijaničevi cesti, Seidlova cesta (ali iz krožišča Mačkovec na Otoško cesto, Šmarješko cesto, …), torej –  kot do sedaj.

Prebivalci centralnega dela Novega mesta (Kandija, staro mestno jedro) bodo za svojo potovalno odločitev v smeri Ljubljana in Zagreb še vedno imeli na razpolago (obstoječe) alternativne povezave  po Ragovski  in Levičnikovi cesti (ali po Kandijski cesti do semaforiziranega priključka v Žabji vasi in nato po Levičnikovi cesti) po Andrijaničevi cesti do krožnega krožišča tabletka in po Zagrebški cesti do novega priključka na avtocesto.

Kolesarji in pešci

Rešitve za pešce in kolesarje so predvidene v okviru trase HC. Npr. kolesarski in peš promet bo od krožišča tabletka do Supernove (bivše Qlandije) potekal skozi novo večnivojsko krožno krožišče Mačkovec, v katerem se bo stekal ves motorni in tranzitni promet (enaka rešitev bo na priključku Cikava (za peš in kolesarski promet na Šentjernejski cesti). Prikazujemo rešitve za prečkanje HC za pešce in kolesarje  – glej SLIKA (glej zelene, črne in oranžne pike) in izvedbo prehoda za pešce in kolesarje, ki bo mogoč skozi posebne hodnike  – glej  SLIKA.

Mnenje in predlogi CI

Civilna iniciativa je že v fazi priprave državnega prostorskega načrta za hitro cesto (3. os-jug) zatrjevala, da HC s priključkom na AC v Mačkovcu ne bo razbremenila prometa na državnih cestah, ki potekajo skozi mesto in po glavnih mestnih cestah in ulicah. Opozarjali smo, da ima ta cesta funkcijo hitre tranzitne ceste, in to skozi mesto (in ne vzhodne mestne obvozne ceste), kar pa onemogoča zajemanje prometa iz središčnega in zahodnega dela Novega mesta,  v katerega se stekajo regionalne cestne povezave iz smeri juga (Straška cesta, Šmihelska cesta in Mirnopeška cesta). V CI zagovarjamo, da za optimizirano celovito rešitev prometa potrebujemo transverzalno povezavo vzhod – zahod z razcepom na lokaciji Težka voda. Menimo, da bo problematiko novomeškega mestnega prometa optimalno rešila šele zahodna obvozna cesta s priključkom na AC na Karteljevem.

To je pokazala tudi Študija variant za gradnjo 3. razvojne osi-jug (Acer, 2008), ki je kot najbolj optimalno rešitev izbrala gradnjo (vzhodne obvozne in zahodne obvozne ceste v Novem mestu), gradnjo hitre ceste pa izven urbanega dela Novega mesta z razcepom pri kraju Lešnica. Študija je izpostavila, da s z gradnjo HC izven urbanega dela Novega mesta ne posega v urani prostor z vidika vpliva na prebivalstvo in daje možnost za urbanistični razvoj. Izpostavila je, da se z gradnjo HC izven urbanega dela Novega mesta tudi ne poseže v obstoječ promet, kar je bistveno za nemoten potek prometa v Novem mestu tudi v času gradnje. V CI vseskozi zagovarjamo, da bi bilo potrebno upoštevati rešitve te študije, ki v GD niso upoštevane. Smiselnost optimalne rešitve v Študji variant je tudi v tem, da bi se 3. os-srednji del navezala na 3. os-južni del na razcepu (in ne na priključek) na lokaciji, ki bo zagotavljala kontinuiteto poteka 3. razvojne osi. Zato navezava 3. osi-srednji del na priključek AC NM-vzhod, ni smiselna rešitev, ne z vidika nemotenega poteka prometa po AC, ne z vidika obremenitve AC LJ-Zagreb.

Naša zatrjevanja smo dobili potrjena že leta 2016 v okviru izdelave Študije variant za gradnjo srednjega dela 3. razvojne osi od Celja z navezavo na AC pri Novem mestu (Razvojni center planiranje d.o.o., 2008, dop. 2016). Navajamo stališče Občine Novo mesto, ki ga je podala na javni predstavitvi te študije, dne 4. oktobra 2016 (cit.): »Naj konceptu »razvojne osi« sledi tudi prostorsko – tehnična rešitev državne ceste, ki naj poteka zvezno, ne pa s priključevanjem južnega in sredinskega dela na različna  priključka avtoceste A2 pri Novem mestu in posledično vodenje prometa 3. razvojne osi po že danes obremenjenem omrežju avtoceste A2 v smeri Ljubljana – Zagreb. Predlagamo, da se pri optimizaciji izbrane variante na projektni ravni preveri variantna rešitev navezave srednjega dela 3. razvojne osi na opuščeni predlog navezave južnega dela 3. razvojne osi na novi priključek Lešnica. Ta del je država v fazi priprave DPN za južni odsek 3. razvojne osi opustila, v veljavnem občinskem prostorskem načrtu pa je še vedno predviden koridor navezave, ki je usklajen«.

Glede na vse navedeno in dejstvo, da aktivnosti priprave projektov za gradnjo hitre ceste od priključka Osredek, preko razcepa Težka voda, tunela pod Gorjanci do Malin na belokranjski strani, potekajo zelo počasi, se upravičeno sprašujemo, če ni hitra cesta s priključkom Osredek namenjena izključno Revozu.

V CI menimo, da je skrajno sporno tudi, ker so rešitve za pešce in kolesarje predvidene v okviru same trase HC, kar je nesprejemljivo, saj mešanje tranzitnega prometa z notranjim peš in kolesarskim prometom z vidika varnosti (in tudi okoljsko) ni  sprejemljiva.

Gradnja HC se še ni začela. Menimo, da je še čas, da se preuči lokacija priključevanja 3. osi-srednji del na 3. os- južni del in se izdela načrt in projekti za gradnjo 3. osi izven urbanega dela Novega mesta, z razcepom. V Novem mestu pa naj se najprej zgradijo mestne obvozne ceste, ki bodo celovito rešile potek novomeškega (tudi kolesarskega in peš) prometa.