Kdo je Dolenjski razvojni klub in zakaj je njegovo ozadje pomembno prav zdaj?

CI 3ROS-jug je prejela prispevek anonimnega avtorja. Ker se Dolenjski razvojni klub v zadnjih mesecih vse intenzivneje vključuje v javno razpravo o 3. razvojni osi, zbira podpise za gradnjo po sedanji trasi ter javno poziva odločevalce k čimprejšnji izvedbi projekta, se nam zdi prav, da je javnosti omogočen tudi vpogled v okoliščine njegovega nastanka, delovanja in javnega pozicioniranja.

Dolenjski razvojni klub se je predstavil kot pobuda mladih, neodvisnih ljudi, ki želijo premakniti razvoj jugovzhodne Slovenije. Prispevek pa pogleda nekoliko dlje od oznake »mladi entuziasti« in posebej obravnava njegove ključne predstavnike – Luko Remsa, Matevža Cimermančiča, Marka Vukobrata in Matijo Recelja – ter njihove dosedanje povezave z občinsko upravo, razvojnimi institucijami in podjetniškim okoljem. Opozarja tudi, da so zahteve kluba hitro dobile podporo organiziranega gospodarstva in občin.

Avtor prispevka ob tem izrecno poudarja, da ni dokazov, da bi katera od gospodarskih ali političnih institucij Dolenjski razvojni klub ustanovila ali ga vodila. Odpira pa vprašanje, ali je dolgoletni politično-gospodarski interes za izvedbo projekta po sedanji trasi z nastankom kluba dobil novo in politično učinkovito obliko – civilni glas.

Takšno vprašanje se nam zdi legitimno tudi zaradi načina, kako DRK v svojih javnih nastopih obravnava Civilno iniciativo 3ROS-jug. CI očita, da »blokira« projekt, da gre za »peščico posameznikov«, da pravna sredstva uporablja »pod pretvezo varovanja okolja«, da zasleduje »ozke, osebne interese« ter napoveduje »nesmiselne tožbe«.

Takšne oznake težko nadomestijo vsebinsko razpravo o projektu. Še posebej zato, ker so bila pravna sredstva CI v dosedanjih postopkih tudi uspešna, sodišča pa niso ugotovila, da bi CI zlorabljala postopke ali projekt neutemeljeno ovirala. Uporaba zakonsko zagotovljenih možnosti sodelovanja javnosti in sodnega varstva zato sama po sebi ne more biti predstavljena kot nedopustno »blokiranje« projekta.

Če DRK od Civilne iniciative zahteva transparentnost, odgovornost in pojasnila glede njenih interesov, je legitimno, da enaka merila veljajo tudi zanj. V javni razpravi o tako pomembnem prostorskem in infrastrukturnem projektu je pomembno vedeti ne le, kaj kdo zagovarja, temveč tudi kdo nastopa, iz kakšnega institucionalnega in interesnega okolja prihaja ter na kakšnih argumentih temelji njegova javna kampanja.

Več v prispevku: Glasnik.NET

Odziv CI 3ROS-jug na aktualna dogajanja:

1. Veliki državni infrastrukturni projekti se morajo graditi, vendar se morajo graditi zakonito, na podlagi strokovno preverjenih rešitev in ob spoštovanju ustavnih pravic ljudi, ki bodo njihove posledice nosili desetletja.

2. Vsakdo ima pravico zagovarjati gradnjo 3. razvojne osi. Vsakdo ima tudi pravico zbirati podpise in vlagati peticije. Enako legitimno pa imajo prebivalci pravico opozarjati na vplive načrtovanega posega na svoje zdravje, domove in življenjsko okolje ter uporabljati pravna sredstva, ki jim jih zagotavlja zakon.

3.Fotografija posameznika in osebna žalitev nista argument za zakonitost državnega prostorskega načrta. Spletna peticija ni presoja vplivov na okolje. Prometna kolona ni dokaz, da je bila izbrana najustreznejša varianta trase.

4.Uporaba pravnega sredstva ni blokada države. Je eden od temeljnih mehanizmov pravne države. Če sodišče po vloženem pravnem sredstvu upravno odločbo odpravi, vzrok za njeno odpravo ni oseba, ki je zahtevala sodno varstvo, ampak ugotovljena nezakonitost odločbe.

5.Število podpisov pod spletno peticijo ne more odgovoriti, kakšna bo obremenitev prebivalstva s hrupom, kakšni bodo vplivi na kakovost zraka, kakšne bodo vibracije, kako bo poseg vplival na človekovo zdravje in bivalno okolje ter ali je bila izbrana rešitev v postopku umeščanja v prostor ustrezno primerjana z razumnimi alternativami. O teh vprašanjih se ne odloča s preglasovanjem na Facebooku, ampak na podlagi zakona, strokovnih podlag, presoje vplivov na okolje in obrazložene odločbe pristojnega organa.

6.Bistveno vprašanje ni samo: »Ali cesto potrebujemo« ampak: »Ali je konkretni projekt na konkretni lokaciji, v konkretnem obsegu in s konkretnimi vplivi na okolje zakonit?«

7.Zavračamo ustvarjanje vtisa, da so trenutne prometne kolone v Novem mestu neposredna posledica pravnih postopkov CI 3ROS-jug. Seidlova cesta, ki jo občina sama označuje kot eno ključnih prometnih povezav v mestu, je bila zaradi rekonstrukcije, ki traja že več kot 2, večkrat delno ali v celoti zaprta, promet proti mestnemu jedru pa preusmerjen na obvoze.

8.Ministrstvo je vezano na veljaven pravni red in mora odločiti nepristransko, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, strokovnih dokazov in veljavnega prava, ne pa na podlagi števila podpisov, všečkov ali političnih in drugih javnih pritiskov.

9.Javni interes za prometno povezavo in javni interes za zakonitost nista nasprotna interesa. Zakonitost je pogoj legitimnega uresničevanja javnega interesa. Zakaj se o tem, kako je bila hitra cesta načrtovana pred več kot 15 leti, resno pogovarjamo šele danes? Ker se odločevalci o teh vprašanjih dolga leta niso želeli vsebinsko pogovarjati. Prebivalci smo se morali skoraj 14 let boriti po pravni poti, da je sodišče odločilo, da morajo biti ta vprašanja obravnavana tudi ob upoštevanju zahtev okoljskega prava Evropske unije.

10.Javnost ima pravico do celovitih informacij – ne le do ene strani zgodbe. Zato tudi od medijev pričakujemo, da pri poročanju o 3. razvojni osi – jug preverijo relevantna dejstva pri vseh vpletenih straneh ter javnosti predstavijo tudi okoliščine in argumente, ki so bistveni za razumevanje problema. Po naši oceni nekateri zadnji prispevki, med njimi tudi POP TV Fokus, niso celovito odražali dejanskega stanja in niso v zadostni meri predstavili dejstev in stališč, na katera opozarja CI 3ROS-jug.

11.CI 3ROS-jug bo zato tudi v prihodnje uporabljala izključno zakonita sredstva, strokovne argumente in postopke, ki jih prebivalcem zagotavlja Ustava Republike Slovenije.

POSEBNO OBVESTILO: Na elektronski naslov CI 3ROS-jug smo prejeli tudi analizo anonimnega avtorja, ki odpira dodatna vprašanja o nastanku in ozadju Dolenjskega razvojnega kluba ter njegovih povezavah z lokalnim političnim, razvojnim in gospodarskim okoljem. Ker gre za vsebino, ki presega okvir tega odziva, jo bomo predstavili v ločeni objavi.

Civilna iniciativa 3ROS–jug ni proti razvoju. Nasprotno – zavzemamo se za zakonito, strokovno utemeljeno in dolgoročno vzdržno prometno rešitev, ki bo dejansko razbremenila Novo mesto in hkrati zagotovila ustrezno povezavo Bele krajine na način, kot se je stroka in javnost strinjala pred 18 leti: hitra cesta s tovornim prometom za Belo krajino in naprej gre zunaj mesta (3. os), skozi KS Mačkovec pa se zgradi dejanska mestna vzhodna obvoznica, kot so jo obljubljali – z več priključki, kar bi pripomoglo k manjši gneči v samem mestu, z novim ali prenovljenim mostom v Ločni itd.

Civilna iniciativa 3ROS–jug zavrača poskus Dolenjskega razvojnega kluba (DRK), da se kompleksna pravna, prostorska in okoljska vprašanja umeščanja 3. razvojne osi reducira na poenostavljen konflikt med “razvojem” in posamezniki. Takšen pristop je strokovno neutemeljen in v nasprotju z načelom pravne države, ki zahteva zakonito, pregledno in argumentirano odločanje o posegih v prostor. Javnosti se projekt ponovno predstavlja kot nujen razvojni korak, pri čemer se zamolči, da je sodišče problematiziralo prav njegove ključne pravne in okoljske podlage in opozorilo na pomanjkljivosti pri presoji vplivov na okolje in izbiri možnih variant ceste. Takšne pomanjkljivosti pa niso zgolj formalne narave, temveč posegajo v zakonitost celotnega postopka umeščanja v prostor.

Ostro obsojamo tudi poskuse DRK z blatenjem naše civilne iniciative in njenih posameznikov v medijih. Posebej problematično je neutemeljeno pripisovanje osebnih interesov ter navajanje službenih funkcij posameznikov v kontekstu, ki nima nikakršne povezave z njihovim zasebnim udejstvovanjem v civilni iniciativi. Takšno ravnanje predstavlja nedopusten poseg v osebnostne pravice ter poskus diskreditacije legitimnega družbenega delovanja. V tem okviru zavračamo tudi očitke o »anonimnosti«. Civilna iniciativa 3ROS–jug ima v upravnih postopkih priznan pravni položaj stranke, o čemer je pristojno ministrstvo odločilo s posebnim sklepom na podlagi gradbene zakonodaje. Za pridobitev tega statusa smo morali predložiti 376 formalnih izjav z vsemi osebnimi podatki, ustrezno overjene, sicer sodelovanje v postopku sploh ne bi bilo mogoče. Poudarjamo, da sodelovanje v upravnih postopkih ni javna zadeva in podatki o posameznikih, ki v njih sodelujejo, niso namenjeni javni objavi. V Sloveniji lahko obstaja veliko civilnih iniciativ, vendar pa lahko v postopkih pred upravnimi  in sodnimi organi sodelujejo le tiste, ki izpolnjujejo zakonske pogoje in izkažejo pravni interes. Samo število podpornikov za to ne zadostuje.

Spletna orodja DRK predstavljajo primer manipulativne komunikacije: namesto argumentirane razprave DRK uporablja vrednostne oznake, prikazi trase pa ne odražajo aktualne dokumentacije za integralno gradbeno dovoljenje. Ravno nasprotno – prikazano traso DRK, ki jo je podprlo 2600 ljudi, podpiramo tudi mi. Zato predlagamo, da se razprava opre na strokovne podlage ter slovensko in evropsko okoljsko zakonodajo ter na sprejeti Državni prostorski načrt (Uradni list RS, št. 102/12 in 70/17), ki v 3. členu jasno določa:

• hitra cesta od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (hitra cesta) se načrtuje kot 3. razvojna os za povezavo med avtocesto Ljubljana–Obrežje in Belo krajino;
• povezovalna zahodna obvozna cesta Novega mesta (zahodna obvoznica) se načrtuje kot obvoznica, s katero se povežejo državne ceste in zagotovi prometna razbremenitev središča Novega mesta.

Iz tega izhaja, da ta DPN določa 1. le gradnjo od NM do Malin, 2. ne predvideva vzhodne obvoznice v okviru hitre ceste, temveč jasno ločuje med hitro cesto in obvoznico kot ločenima prostorskima ureditvama. DPN torej sploh ne določa, da se na vzhodu načrtuje obvoznica (čeprav to rešitev v CI 3ROS-jug podpiramo že od leta 2008, ko je bila vzhodna obvoznica vključena v občinski prostorski načrt Mestne občine Novo mesto), temveč določa, da se obvoznica načrtuje in gradi na zahodu (vključno s predvidenim priključkom za Revoz). DPN je bil sprejet leta 2012 – zato se utemeljeno postavlja vprašanje, zakaj zahodna obvoznica, ki ji prav tako nihče ne nasprotuje, še ni realizirana, medtem ko se vztraja pri rešitvah, ki odpirajo resna strokovna in okoljska vprašanja.

Posebej poudarjamo, da pojem »optimizacija« nima podlage v prostorski zakonodaji. Predpisi zahtevajo, da se DPN izdela na podlagi najustreznejše variante, izbrane v postopku celovite presoje variant (študija variant), kar izhaja tudi iz ustaljene upravne in sodne prakse ter iz načela previdnosti v okoljskem pravu. V konkretnem primeru takšna primerjalna presoja ni bila izvedena na način, ki bi omogočal zakonito izbiro trase, kar je tudi razlog za dolgotrajni spor. Naknadno spreminjanje trase brez ustrezne ponovitve postopkov okoljske presoje pa pomeni obid zakonskih zahtev in zato ogroža zakonitost projekta.

Civilna iniciativa 3ROS–jug ni proti razvoju. Nasprotno – zavzemamo se za zakonito, strokovno utemeljeno in dolgoročno vzdržno prometno rešitev, ki bo dejansko razbremenila Novo mesto in hkrati zagotovila ustrezno povezavo Bele krajine na način, kot se je stroka in javnost strinjala pred 18 leti: hitra cesta s tovornim prometom za Belo krajino in naprej gre zunaj mesta (3. os), skozi KS Mačkovec pa se zgradi dejanska mestna vzhodna obvoznica, kot so jo obljubljali – z več priključki (Otoška c., Šmarješka c., Ragovo, …) kar bi pripomoglo k manjši gneči v mestu, z novim ali prenovljenim mostom v Ločni itd.  Predvidena hitra cesta 3.os pa teh rešitev ne vsebuje.

Pri DRK pa se ponavlja vzorec, ki smo ga leta poslušali tudi od Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine in nekaterih županov: namesto, da bi obsodili tistega, ki krši lastne okoljske predpise, vztraja na nezakonitih vlogah gradbenega dovoljenja in posledično zamika rešitev prometnih težav v regiji, je težava nekdo, ki na napake opozarja. Če bi lokalna skupnost skupaj s tukajšnjim gospodarstvom od države terjala zakonito rešitev, bi že imeli 3. os zunaj mesta in tudi vzhodno obvoznico. Če bi bili nameni Darsa in države o ustrezni prometni navezavi Bele krajine iskreni, bi lahko v vseh teh letih cesto že zgradili – z začetkom od Bele krajine proti Novemu mestu (za to gradnjo je sprejet tudi povsem drug prostorski načrt). Trditev odločevalcev, da gradnja 3. osi od Bele krajine proti Novemu mestu ni mogoča brez predhodno izvedenega 5,5 km dela 3. osi do Revoza, je zato povsem zavajajoča. Če bi to držalo, se gradnja 3. osi-jug sploh ne bi mogla začeti, dokler ne bi bila končna gradnja 3.os-sever in 3. os-srednji del.

Novomeščani in Belokranjci – ali je res mogoče verjeti istim odločevalcem, ki nas že leta zavajajo, da bodo sploh gradili naprej, ko “rešijo” Revoz, četudi bi bila cena tega projekta okoljsko in prostorsko izčrpavanje Novega mesta?

Zato od pristojnih organov zahtevamo dosledno spoštovanje pravnomočnih sodnih odločb in veljavnega pravnega reda ter izvedbo celovite, transparentne in primerjalne presoje vseh variant. Le tako zasnovan projekt lahko predstavlja legitimen in trajnostno utemeljen razvojni korak v interesu skupnosti. Javni interes se namreč uresničuje izključno z zakonitimi in pravno vzdržnimi rešitvami.

Vlada RS je sprejela novo Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Vsebinsko ni nobenih sprememb napram prejšnji, neustavni uredbi. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je sicer javno objavilo osnutek uredbe, a brez strokovnih podlag in obrazložitve npr. kako, na podlagi kakšnih kriterijev so bile sploh določene mejne vrednosti hrupa. Uredba je bila sprejeta tudi brez obrazložitve, katere pripombe javnosti so bile in katere niso bile upoštevane oziroma kot je videti iz vsebine uredbe, niso bile upoštevane nobene pripombe javnosti.

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) sicer ponovno odloča o gradbenem dovoljenju za 3. razvojno os – jug, a menimo, da postopek še vedno temelji na pravno spornih podlagah.

Upravno sodišče RS je namreč opozorilo tudi na resne dvome o zakonitosti Uredbe o državnem prostorskem načrtu (DPN). Sodišče presoje DPN ni moglo dokončati zgolj zato, ker se MNVP v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni v celoti vsebinsko opredelilo do dokazov civilne iniciative. Ministrstvu je bilo zato naloženo, da mora v ponovljenem postopku navedbe in dokaze ustrezno obravnavati.

Bistvo spora v zvezi z Uredbo o DPN je, da ta ni bila sprejeta na podlagi strokovnih podlag, to je Študije variant z izbrano najustreznejšo rešitvijo, ki je predvidela potek ceste zunaj urbanega območja Novega mesta. Kasnejša sprememba trase, ki predvideva potek skozi urbano območje naselja Novo mesto, pa je bila sprejeta kar na internem sestanku na ministrstvu leta 2010. Iz zapisnika sestanka je razviden dogovor, da sprememba trase ne sme priti v javnost in ne sme postati predmet javne razprave, ki bi lahko pripeljala do novih predlogov in preveritev poteka trase.

Ker izbrana rešitev ni bila primerjana z nobeno alternativo in zanjo ni bila opravljena presoja vplivov na okolje in prebivalce, bosta tako Uredba o DPN kot tudi nova Uredba o hrupu neizogibno znova predmet sodnih postopkov. Za zamude, stroške in tako imenovane razvojne izgube torej ne odgovarjamo prebivalci, temveč odločevalci, ki so zavestno obšli zakonite postopke.

Opozarjamo, da odločevalci in gospodarstveniki pogosto omenjajo javni interes za izgradnjo 3. razvojne osi-jug, predvsem zaradi čimprejšnje povezave z Belo krajino. Sprašujemo se, zakaj torej ni v interesu odločevalcev ali t.i. javnem interesu, da se gradnja 3. osi-jug v prvi fazi začne v smeri od Bele krajine proti Novemu mestu in ne obratno, saj je bil DPN za Belo krajino sprejet že leta 2017.

V CI 3ROS-jug smo seznanjeni, da je bilo zoper sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 1162/2023 z dne 4. 7. 2025, s katero je bilo odpravljeno gradbeno dovoljenje za odsek hitre ceste Novo mesto vzhod – Osredek (3. razvojna os jug-1. in 2. etapa), vloženo izredno pravno sredstvo – predlog za dopustitev revizije na Vrhovno sodišče RS. Predlog je s soglasjem Vlade RS na predlog Ministrstva za naravne vire in prostor (ministrstvo) vložilo Državno odvetništvo RS, ki ministrstvo zastopa v postopku.

Opozarjamo, da je bilo s predmetno sodbo ugotovljeno, ne le, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano na podlagi protiustavne uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa, ampak tudi, da je državni prostorski načrt (DPN), ki predstavlja materialno-pravno podlago za izdajo dovoljenja, nezakonit.

To pomeni, da gradbeno dovoljenje nima zakonite podlage in da je nadaljevanje projekta v trenutni obliki v nasprotju z načelom pravne države ter z evropskimi in ustavnimi zahtevami glede okoljskih presoj in prostorskega načrtovanja.

Presenečeni smo, da ministrstvo, ki se niti enkrat ni udeležilo obravnav na Upravnem sodišču RS, zdaj vlaga revizijo in želi od Vrhovnega sodišča RS, da odpira vprašanja, o katerih se je na obravnavah razpravljalo in je bilo o njih odločeno.

Še bolj zaskrbljujoče je, da država skriva ključne ugotovitve sodbe pred javnostjo, saj v komunikaciji glede dovoljene gradnje 1. in 2. etape 3. razvojne osi-jug govori le o ” vprašanjih hrupa”, medtem ko ignorira ugotovljeno nezakonitost DPN – temeljnega akta, ki določa traso te hitre ceste.

Takšno ravnanje predstavlja nevarno prakso populizma in držanja »štange« nedelujoči državi, ki s projekti nadaljuje v škodo prebivalcev, okolja in pravne varnosti.

Revizija ne more spremeniti dejstva, da je gradbeno dovoljenje izdano na nezakoniti podlagi.
Namesto da bi država odpravila ugotovljene nezakonitosti, skuša z izrednim pravnim sredstvom ohraniti neustavno stanje. Revizija se poskuša uporabiti kot orodje za politično preživetje projekta, ne kot pravno sredstvo za odpravo nepravilnosti.

Civilna iniciativa 3ROS-jug bo zato:

• uporabila vsa pravna sredstva za zaščito pravne države,
• ter obvestila evropske institucije, če bo država vztrajala pri kršitvah okoljskega in prostorskega prava, ki vpliva na okolje.

Prejeli smo korektno in smiselno vprašanje iz Bele krajine, zato ga objavljamo in odgovor nanj.

Vprašanje: »Zanima me, kot prebivalca Črnomlja, ali zavrnitev gradbenega dovoljenja za vzhodni del obvoznice blokira tudi izgradnjo zahodne obvoznice in povezavo do Bele krajine, ali so projekti ločeni in tako potekajo neovirano?«

Odgovor CI:

1. Gradbeno dovoljenje, ki je bilo odpravljeno, je bilo izdano na podlagi Uredbe NM-Maline, in sicer za gradnjo 1. in 2. etape hitre štiripasovne tranzitne ceste-3. razvojne osi-jug (ne novomeške vzhodne obvoznice, dovoljenje te sploh nikjer niti ne omenja), s potekom od priključka AC – NM vzhod v Mačkovcu do Osredka (5,5 km); od tu se izvede tudi priključna cesta za glavni cestni priključek za tovarno Revoz,
2. Gradbeno dovoljenje za gradnjo 3. in 4. etape na podlagi te iste uredbe, s potekom od Osredka do Malin, z izvedbo predora skozi Gorjance, še ni bilo izdano. Ravno v tem času pa je javno objavljena dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo tega dela ceste, in sicer na spletnih straneh Ministrstva za naravne vire in prostor: https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/naziv-gradnje-nova-cestna-povezava-med-avtocesto-a2-ljubljana-obrezje-in-prikljuckom-maline-3-in-4-etapa-hitra-cesta-hc-med-prikljuckoma-osredek-in-maline/
3. Prav tako še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo novomeške zahodne obvoznice, ki bi potekala od priključka Karteljevo do razcepa Poganci (na podlagi te iste uredbe). V kakšni fazi je izdelava dokumentacije ali pridobivanje gradbenega dovoljenja za projekt zahodne obvoznice nam ni znano. Zadnjo objavo smo zasledili dne 15. 5. 2025: https://dolenjskilist.svet24.si/novice/gospodarstvo/gradnja-zahodne-novomeske-obvoznice-se-se-ne-bo-zacela-1818497

Zaključimo: Odpravljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo 1. in 2. etape hitre ceste ne blokira gradnje zahodne obvoznice, projekti in dovoljenja so povsem ločeni, kot pojasnjeno, se ločeno pravkar pridobiva tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo 3. in 4. etape hitre ceste. Prav tako so povsem ločeni projekti in dovoljenja za gradnjo od Malin do priključka Črnomelj-jug. Za te del velja celo drug prostorski akt za izdajo dovoljenja, t.j.  Uredba Maline-Črnomelj.

Predlogi CI:

V CI za rešitev zagate predlagamo, da:

1. se od Osredka do Malin začne graditi najprej odsek razcepa Poganci s predorom pod Gorjanci do Malin. Na razcepu Poganci se ta odsek priključi na obstoječo Belokranjsko cesto (G-2) in s tem reši Bela krajina;
2. naslednja faza bi bila izvedba trase od Osredka do razcepa Poganci. S tem bi bila omogočena razbremenitev dela prometa, ki generira transport iz Revoza, na jug proti Republiki Hrvaški (prehod Metlika);
3. medtem se pospeši še investicijske aktivnosti za začetek gradnje zahodne novomeške obvoznice.

V tem času pa menimo, da bo z ustreznim angažiranjem odgovornih rešena tudi usoda 3. razvojne osi-jug od AC-A2 do Osredka.

V CI 3ROS-jug z veliko zaskrbljenostjo in razočaranjem spremljamo nestrokoven in neprimeren odziv Mestne občine Novo mesto na odločitev Upravnega sodišča RS, ki je odpravilo gradbeno dovoljenje za odsek hitre štiripasovne tranzitne ceste, ki bi potekala skozi ulice Novega mesta. Namesto samorefleksije in pripravljenosti na transparenten dialog z javnostjo smo znova priča nevarnemu in manipulativnemu narativu, ki deli ljudi, utišuje stroko in zavaja javnost.

Mestna občina Novo mesto v svojem odzivu na odločbo sodišča ne izkazuje skrbi za pravno državo ali za pravice ljudi, ki bodo zaradi slabo premišljene trase neposredno prizadeti – temveč izraža ogorčenje, ker je sodišče odločilo zakonito in v skladu s svojo vlogo varuha ustavne in zakonske ureditve.

Zelo zaskrbljujoča je tudi izjava, da naj bi “parcialni interesi peščice posameznikov” že desetletje prevladovali nad interesi 150.000 prebivalcev regije. Gre namreč za kar 376 podpisnikov tožbe, kar izhaja tudi iz sodbe št. Sodba I U 1162/2023, ki jo je objavilo tudi Upravno sodišče RS s Sporočilom za javnost. S tem občina dejansko neposredno napada ljudi, ki branijo svojo ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja, do sodelovanja v postopkih in do enakopravne obravnave. S tem župan in občinska oblast ustvarjata nevaren precedens – da se vsakršno opozarjanje na nepravilnosti, škodljive posege in pomanjkljivo zakonodajno podlago označuje kot ovira za razvoj.

Naj spomnimo: ta projekt je zastal zato, ker je bil že v izhodišču slabo pripravljen, okoljsko sporen in družbeno razdiralen. Še danes ne vsebuje nobenih alternativnih rešitev, kljub spremenjenim okoliščinam, ki zahtevajo novo presojo vplivov na okolje in bolj vključujočo prostorsko politiko. To ni odgovornost “peščice posameznikov”, temveč investitorja, načrtovalcev in oblasti, ki niso spoštovali strokovnih opozoril in predpisanih postopkov.

Zahteve občine, da naj država omogoči prednostno odločanje in preprečevanje pritožbenih postopkov, so neposreden napad na temeljne pravice državljanov, na pravico do pravnega sredstva in na vlogo sodišč kot neodvisne veje oblasti. To ni več le pritisk na nas, krajevne skupnosti in civilno družbo – to je napad na demokracijo.

Zato znova pozivamo:

• k odgovorni in strokovno podprti razpravi o najprimernejši trasi, ki ne bo potekala skozi gosto poseljena območja,
• k spoštovanju odločitev sodišč in pravic vseh državljanov – tudi tistih, ki živijo tik ob načrtovani cesti,
• k sprejemu zdravju neškodljivih mejnih vrednostih hrupa v sodelovanju s stroko in javnostjo in nadalje nove, celostne in vključujoče presoje vplivov na okolje, kot to zahteva zakonodaja in sodna praksa EU.

Skrajni čas je, da prenehamo s poenostavljenim govorom o »razvoju za vse« in se začnemo pogovarjati o razvoju, ki temelji na spoštovanju ljudi, okolja in zakonodaje. Vse drugo vodi v konflikt in dolgoročno škoduje tako ljudem kot skupnosti kot celoti.

Spomnimo: Medtem ko si okoljsko ozaveščene države — v skladu s cilji in usmeritvami EU — prizadevajo za umik prometa iz mestnih središč, se prebivalci Novega mesta že 15 let borimo proti načrtom za gradnjo štiripasovne hitre tranzitne ceste, ki bi jo država, ob podpori novomeške občine, speljala kar skozi ulice našega naselja. Takšna rešitev bi v mestno okolje pripeljala še več prometa — celo evropski tranzit — namesto da bi ga od tam umikala.

Da je predlagana rešitev – umestitev hitre štiripasovne tranzitne ceste skozi mestne ulice Novega mesta – sporna in nezakonita, je že drugič pritrdilo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije.

S sodbo št. I U 1162/2023-90 z dne 4. 7. 2025 je sodišče znova ugodilo naši tožbi in odločilo, da je gradbeno dovoljenje Ministrstva za naravne vire in prostor (št. 35105-37/2020-2550-262 z dne 3. 7. 2023), izdano za gradnjo 1. in 2. etape 3. razvojne osi – jug (od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje do priključka Maline), nezakonito.

Zato je sodišče to dovoljenje odpravilo in zadevo vrnilo Ministrstvu v ponovno odločanje.

Ključno pri tem je, da je sodišče tudi izrecno prepovedalo uporabo Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19, 99/22 – odl. US) v postopku presoje vplivov na okolje. Ugotovilo je namreč, da ta uredba ni v skladu z ustavnimi in zakonskimi okviri, zaradi česar se je v tovrstnih okoljskih postopkih ne sme več uporabljati.

Ključna vsebina sodbe:

• Gradbenega dovoljenja za gradnjo sporne štiripasovne tranzitne hitre ceste skozi ulice Novega mesta ni več. Sodišče ga je odpravilo kot nezakonitega.

• Ministrstvo za naravne vire in prostor mora v ponovnem postopku presoditi vplive načrtovane ceste na okolje, pri čemer pa se ne sme več sklicevati na trenutno veljavno Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Sodišče je pritrdilo naši oceni, da je ta uredba neustavna in zato neprimerna za presojo vplivov na zdravje in okolje.

• Dokler Vlada RS ne sprejme nove uredbe o hrupu, ni mogoče zakonito odločiti, ali bi bile z gradnjo in uporabo hitre ceste prekoračene dopustne mejne vrednosti hrupa — ne med gradnjo, ne po njej.

• Ministrstvo bo moralo v ponovljenem postopku jasno in obrazloženo odgovoriti tudi na očitke o nezakonitosti državnega prostorskega načrta (DPN), ki je pravna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja.

• Sodišče drugih tožbenih razlogov ni vsebinsko obravnavalo, saj so že zgoraj navedene ugotovitve zadostovale za odpravo dovoljenja in ugoditev naši tožbi.

V CI smo po našem mnenju dosegli pomembno sodno zmago, prelomno odločitev, s katero je bilo ugotovljeno, da se v postopku okolje presoje ne more uporabiti uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ker je neustavna. Sodišče je s tem priznalo, da državni predpisi ne smejo dovoljevati večjega posega v pravico do zdravja in zdravega življenjskega okolja, kot ga dovoljuje Ustava Republike Slovenije in pravo EU. To pomeni, da prebivalci nismo več brezpravni ob izpostavljenosti pretiranemu hrupu – tudi če ta uradno “ustreza” prenizko postavljenim mejam. Sodba sporoča, da:

• pravice ljudi do zdravja in kakovostnega bivanjskega okolja prevladajo nad podzakonskimi predpisi, ki so v nasprotju z ustavo,
• okoljska zakonodaja mora temeljiti na načelu previdnosti in spoštovanju mednarodnih standardov, ne pa na politično določeni “dopustni” škodljivosti,
• sodna veja oblasti lahko popravi zlorabe ali pomanjkljivosti izvršilne veje oblasti, kadar ta z uredbami varuje interese investitorjev na račun prebivalcev.

Sodišče je namreč v 103. odstavku sodbe navedlo: “/…/Ministrstvo je eden najvišjih organov državne uprave, nad njim je le Vlada RS (prim. 1. odstavek Zakona o vladi RS). Glede na navedeno ima torej ministrstvo, ki je pristojno za izdajo gradbenega dovoljenja dolžnost, da Vlado RS opozori na protiustavnost Uredbe o hrupu oziroma kot pristojnega normodajalca na dolžnost spoštovanja odločb ustavnega sodišča. V ta namen bi moral zadoščati že argument, da Republika Slovenija ne more izdajati gradbenih dovoljenj za objekte z vplivi na okolje na podlagi predpisa, ki je bil sprejet s kršitvijo določb Aarhuške konvencije in s tem prava EU.”

Ta sodba po našem mnenju odpira vrata vsem, ki se borijo za zdravo življenjsko okolje, da se uprejo škodljivim projektom, ki temeljijo na ohlapnih ali nezakonitih okoljskih mejah. Jasno sporoča, da je pravica ljudi do zdravja in zdravega življenjskega okolja nad političnimi odločitvami in prometnimi ambicijami.

Zaključimo z upanjem, da je s tem storjen pomemben korak k večji odgovornosti države za varovanje zdravja in okolja!

Dne 25. 9. 2024 je na Otočcu potekalo srečanje na temo južnega dela tretje razvoje osi, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine skupaj z župani Bele krajine in Novega mesta.  Naša CI tudi na  to srečanje pričakovano ni bila vabljena. Ker pa je bilo po poročanju različnih medijev iz zaključkov organizatorjev srečanja moč razbrati, da je naša CI (in njej podobne) zaviralec razvoja regije, zaradi česar so od ministrice zahtevali pritisk na sodišče in spremembo zakonodaje, smo se v CI na to odzvali z odprtim pismom vsem sodelujočim na posvetu. O tem je poročal tudi Dolenjski list, zato vabljeni k branju prispevka, v katerem je v celoti objavljeno tudi odprto pismo CI.

Javnost seznanjamo, da smo na Upravno sodišče RS vložili tožbo zoper integralno gradbeno dovoljenje za gradnjo tretje razvojne osi-jug .

Razlogi za vložitev tožbe:

• ker je dovoljenje izdano za gradnjo hitre štiripasovne tranzitne ceste s potekom čez strjena naselja Novega mesta in s poseganjem v obstoječ priključek AC NM-vzhod, načrtovano pa je bilo, da se bo na tej lokaciji zgradila mestna dvopasovna obvozna cesta s kolesarsko stezo in zazelenitvami (bulevarjem) in brez poseganja v obstoječ AC priključek. S spornim dovoljenjem bi v Novo mesto dobili TO (simbolična slika), namesto TEGA (simbolična slika);
• ker ministrstvo trdi, da je prestavitev štiripasovne hitre ceste za 2,5 km zahodneje (iz neurbanega v urbani del Novega mesta) od potrjene (z Vladnim sklepom) najustreznejše variante samo »optimizacija« najustreznejše variante;
• ker bo Novo mesto ujeto v obroč štiripasovnih htirih cest, ki bodo za vselej onemogočale njegov prostorski razvoj, njegovi prebivalci pa bodo nenehno izpostavljeni stalnemu hrupu in onesnaženemu zraku;
• ker sporna trasa HC ni primerjana z nobeno alternativno traso, ki bi utemeljila to traso kot najustreznejšo z okoljskega (vpliv na hrup, zrak, vibracije), prostorskega (možnost razvoja Novega mesta), prometnega (vpliv štiriletne gradnje na obstoječ promet) in družbenega vidika (sprejemljivost v bivalnem okolju);
• ker je alarmantna ugotovitev Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je gradnja HC v naselju ustrezna, če si prebivalci preuredimo prostore, da ne bomo trpeli zaradi prekomernega hrupa;
• ker dovoljenje temelji na predpisu, ki določa mejne vrednosti hrupa v okolju, ta pa je že od lani ugotovljen za neustavnega, nov pa še vedno ni bil sprejet, kljub poteku roka za sprejem, ki ga Vladi RS je določilo Ustavno sodišče RS;
• ker zaradi neustrezne zakonodajne ureditve, civilna iniciativa ni mogla vložiti tožbe glede zgoljufane lokacije že leta 2012. To je ugotovila že Evropska komisija v letu 2016, vendar država kršitev ni sanirala, ampak je predpise kršila tudi pri izdaji gradbenega dovoljenja.

Na spletni strani smo objavili tudi gradbeno dovoljenje in informacije za Novomeščane in drugo zainteresirano javnost o tem, kako bi potekal v Novem mestu obstoječ promet v času 4-letne gradnje in o drugih vplivih v času gradnje, če bi dejansko prišlo do izvršitve gradbenega dovoljenja. Info so dostopne TUKAJ.