Odziv CI 3ROS-jug na izjave ministra Jerneja Vrtovca
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je ob obisku Novega mesta 3. novembra 2026 napovedal spremembe zakonodaje, s katerimi bi omejili možnosti pravnega varstva pri velikih infrastrukturnih projektih. Pri tem je izrecno izpostavil CI 3ROS-jug in izrazil prepričanje, da bi jo morali iz postopkov že na začetku izključiti.
Minister pri tem zamolči bistveno dejstvo: gradbenega dovoljenja za 3. razvojno os – jug ni odpravila civilna iniciativa, temveč Upravno sodišče RS. In to kar dvakrat. Upravno sodišče je tudi izrecno potrdilo procesno upravičenje civilne iniciative do izpodbijanja gradbenega dovoljenja. Uveljavljanje pravice do sodnega varstva zato ni blokiranje države, temveč uresničevanje pravne države.
Pravica do učinkovitega sodnega varstva v okoljskih zadevah ni anomalija slovenske zakonodaje. Minister očitno prezre tudi dejstvo, da za gradnjo objektov z vplivi na okolje, kakršen je obravnavani odsek 3. razvojne osi – jug, velja pravo Evropske unije. Direktiva 2011/92/EU v 11. členu zagotavlja zadevni javnosti dostop do učinkovitega sodnega varstva. Morebitne spremembe slovenske zakonodaje, ki bi to pravico nedopustno omejile, bi zato lahko pomenile kršitev prava EU.
Spoštovanje evropskega okoljskega prava in temeljnih pravic pa je pomembno tudi pri pridobivanju evropskih sredstev za infrastrukturne projekte, za katera si minister in investitor prizadevata. Neskladnost s pravom EU lahko vpliva na upravičenost projektov do sofinanciranja oziroma povzroči finančne posledice. Zato se zastavlja vprašanje, ali se minister zaveda, da bi lahko z omejevanjem pravic zadevne javnosti ogrozil prav evropska sredstva, ki jih želi pridobiti za hitrejšo gradnjo infrastrukture.
CI 3ROS-jug ne nasprotuje razvoju prometne infrastrukture, temveč zahteva zakonito načrtovanje in ustrezno varovanje zdravja ljudi ter njihovega življenjskega okolja.
Ob dveh sodno odpravljenih gradbenih dovoljenjih se zato zastavlja vprašanje, ali bo država zagotovila zakonitost svojih postopkov – ne le pri izdajanju integralnih gradbenih dovoljenj, temveč že pri pripravi in sprejemanju podzakonskih predpisov, kot so državni prostorski načrti in predpisi o mejnih vrednostih hrupa – ali pa bo raje omejevala pravice tistih, ki so nepravilnosti uspešno uveljavljali pred sodišče.
Pravna država ne sme odpravljati pravic tistih, ki opozarjajo na nezakonitosti, temveč mora odpravljati nezakonitosti, na katere opozarjajo. Če želi država hitrejšo gradnjo, mora najprej zagotoviti zakonite postopke, ne pa omejevati pravice prebivalcev do sodnega varstva.