Za odsek pri Novem mestu izgubljen evropski denar

Izsek iz časopisa Delo z dne 24. 8. 2021: »Medtem ko se postopki gradnje premikajo na severnem delu tretje osi, gre počasneje na južnem kraku. Darsu še ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja za okoli sto milijonov evrov vreden odsek okoli Novega mesta. Civilna iniciativa je bila namreč uspešna v tožbi na upravnem sodišču, na Darsu pa zdaj pravijo, da gradbeno dovoljenje za 5,5 kilometra dolgi odsek hitre ceste od priključka Novo mesto vzhod na dolenjski avtocesti do priključka Osredek od ministrstva za okolje in prostor pričakujejo v kratkem.

Za ta odsek so nameravali porabiti 40 milijonov evrov evropskih sredstev, a nanje v Darsu ne računajo več. Denar bi namreč morali počrpati do konca leta 2023, ko se iztečejo podaljški finančne perspektive 2014–2020. »Zato smo zaradi dolgotrajnega postopka pridobitve gradbenega dovoljenja, tveganja zaradi morebitnega vlaganja pritožb civilnih iniciativ in podaljšanega roka izvedbe zaradi okoljevarstvenih zahtev ministrstvu za infrastrukturo predlagali kot nadomestni projekt severni del tretje razvojne osi, in sicer sklopa Gaberke in Jenina,« pravijo na Darsu in dodajajo, da financiranje novomeškega odseka ni ogroženo.
Na Službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK) so potrdili, da so denar, predviden za ta del tretje osi, z namenom zagotavljanja čimbolj učinkovitega črpanja evropskih kohezijskih sredstev prerazporedili na druge projekte. Odsek okoli Novega mesta pa bo mogoče umestiti v novo finančno sedemletko 2021–2027, še dodajajo.
«

»Od Osredka se tretja os nadaljuje v predor Gorjanci do Malin. SVRK je prejšnji teden odobril evropska sredstva za izdelavo dokumentacije za tretjo os priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika ter do priključka Črnomelj jug. Za osem milijonov evrov vreden projekt bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval skoraj 2,2 milijona evrov.«

Javna objava dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo južnega dela 3. razvojne osi

Ministrstvo za okolje in prostor je dne 18. 12. 2020 na spletni strani e-uprave objavilo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo južnega dela 3. razvojne osi, 1. in 2. etape hitre ceste med AC Ljubljana – Obrežje in priključkom Maline s priključki na gospodarsko javno infrastrukturo in zunanjo ureditvijo.

Javna objava je dostopna tukaj. Dokumentacija je dostopna tukaj.

POMEMBNO ZA ŠIRŠO JAVNOST:

1. Povzetek Študije prometa v času gradnje hitre ceste – 3. razvojne osi-jug (od priključka AC NM-vzhod do Osredka – 5,5 km):

  • Čas gradnje: 48 oz. do 50 mesecev
  • Predlagani optimalni scenariji S5, S7, S9, ki naj bi zagotavljali izvajanje gradnje z najmanjšim vplivom na vsakdanje prometne razmere – skupna rešitev: popolna zapora AC priključka NM-vzhod (predvidena je nova gradnja priključka AC NM – vzhod na območju obstoječega priključka).
  • Na ravni celodnevnih prometnih obremenitev se bo promet preusmeril na tri AC priključke, in sicer: na priključek AC NM- zahod 50 %, AC Kronovo 38 %, in priključek AC Mirna peč 12 %. Zaradi take prerazporeditve prometa bo novomeško glavno cestno omrežje še dodatno obremenjeno in to: Ljubljanska cesta od priključka Karteljevo do krožišča v Bršljinu za 50%, Andrijaničeva cesta od krožišča v Bršljinu do krožišča tabletka do 50 %, Otoška cesta od Qlandije preko krožišča v Mačkovcu do priključka Kronovo do 40 %, Mirnopeška cesta od priključka Mirna peč do krožišča v Bučni vasi do 80 %. V mestnem delu pa Ljubljanska cesta od občine do Bršljina in Straške ceste do 25 %, poleg navedenega pa tudi Šmarješka cesta in nekatere lokalne ceste znotraj Novega mesta.

Opomba CI: V zaključku prometne študije (stran 57) so predlogi za izboljšanje prometnih razmer med gradnjo po scenarijih S5, S7 in S9, ki ne podajo nobene rešitve, ker ustrezne rešitve zaradi odstranitve obstoječega AC NM-vzhod in gradnje novega AC NM-vzhod, dejansko ni. Če bi se gradnja 3. osi-jug izvajala s priključkom pri Lešnici in z gradnjo novomeške vzhodne obvoznice (varianta V-vzhodna C), kot je bilo to predvideno tudi v OPN MONM 2009, bi se lahko izognili prometnemu kaosu, ki je prikazan v študiji in bo lahko sledil v realnosti.

2. Vplivno območje

Povzetek Poročila o vplivih na okolje: Skupni vplivi gradnje in obratovanja nove državne ceste in priključnih deviacij na življenje in zdravje ljudi (onesnaženost zraka, hrup ter vibracije) so ocenjeni kot veliki, a zaradi omilitvenih ukrepov (zaščitne ograje, mokrenje gradbišč, pasivna zaščita nekaterih stavb) –  nebistveni.

Seznam parcel (in seznam priloženih podatkov z metodologijo), na katere bodo segali vplivi (podatki Ministrstva za okolje in prostor):

3. Pripombe in priglasitev udeležbe

Pripombe na dokumentacijo lahko zainteresirana javnost (fizične in pravne osebe) posredujejo v roku 30 dni od objave javnega naznanila (od 18. 12. 2020 do 18. 1. 2021), v pisni obliki na Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na gp.mop@gov.si, s sklicem na številko zadeve 35105-37/2020.

V roku 30 dni od objave javnega naznanila, lahko priglasijo svojo udeležbo v postopek, pisno, na Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na gp.mop@gov.si, s sklicem na številko zadeve 35105-37/2020:

  • lastnik nepremičnine in imetnik druge stvarne pravice na nepremičnini, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja,
  • lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja,
  • druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi oziroma na njeno nepremičnino, pri čemer se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na namensko rabo zemljišča oziroma objekta, na ukrepe za zmanjšanje emisij, odmike od parcelnih meja in sosednjih stavb, ukrepe za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte, dostope in površine za gašenje in reševanje ter mehansko odpornost in stabilnost nepremičnine v lasti stranskega udeleženca,
  • lastnik nepremičnin in oseba s stalnim prebivališčem na vplivnem območju, prikazanem v poročilu o vplivih na okolje,
  • druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi predvidenih obremenitev okolja med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi,
  • nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave, ki ima v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja ali ohranjanje narave, poseben status in v skladu s predpisi izpolnjuje pogoje za udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja,
  • civilna iniciativa v skladu z drugim in tretjim odstavkom 54. člena GZ.

EVROPSKA KOMISIJA UGOTAVLJA: CIVILNIM INICIATIVAM JE OMEJENA NJIHOVA PRAVICA DO DOSTOPA DO PRAVNEGA VARSTVA

Evropska komisija je naši državi poslala že tri uradne opomine (leta 2012, 2014, 2016), ker ta v zakonodaji (gradbeni/okoljski) ni zagotovila, da bi lahko civilne iniciative in nevladne organizacije imele dostop do upravnega sodišča, ne da bi morale predhodno sodelovati v upravnih postopkih. Komisija meni, da je zato civilnim iniciativam in nevladnim organizacijam omejena njihova pravica do dostopa do pravnega varstva.

­­­­­­­­­­­­­Ker Slovenija kljub več opominom Evropske komisije še vedno ni sprejela ustrezne zakonodaje, je Komisija Sloveniji konec oktobra 2020 poslala obrazloženo mnenje ter jo pozvala, naj izboljša svojo zakonodajo o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah na podlagi direktive o presoji vplivov na okolje (Direktiva 2011/92/EU) in direktive o industrijskih emisijah (Direktiva 2010/75/EU). Obe direktivi države članice zavezujeta, da javnosti zagotovijo dostop do revizijskega postopka v zvezi z okoljskim odločanjem.

Komisija pošlje državi obrazloženo mnenje, kadar meni, da država ni izpolnila svojih obveznosti po zakonodaji EU. Obrazloženo mnenje pomeni formalno zahtevo za skladnost z zakonodajo EU. V njem pojasni, zakaj meni, da država krši zakonodajo EU. Zahteva tudi, da država EU v določenem času, običajno 2 mesecih, Komisijo obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela.

Če Slovenija še vedno ne bo poskrbela za skladnost z zakonodajo EU, se lahko Komisija odloči, da bo zadevo predložila Sodišču EU. Če Slovenija ne bo sporočila pravočasno, katere ukrepe je sprejela za izvajanje direktiv, lahko Komisija zahteva, da ji Sodišče naloži kazen. Če Sodišče nato ugotovi, da je Slovenija kršila pravo EU, morajo nacionalni organi sprejeti ukrepe v skladu s sodbo Sodišča.

Slovenija ima zdaj na voljo dva meseca, da sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bodo imele civilne iniciative in nevladne organizacije možnost dostopa do pravnega varstva tudi, če prej niso sodelovale v upravnem postopku, sicer se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Vir: Evropska komisija https://ec.europa.eu/

CI ROS-jug je dobila pravico do sodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja

Dars d.d. je 14. maja 2020 na Ministrstvo za okolje in prostor vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo južnega dela 3. razvojne osi, 1. in 2. etape hitre ceste med AC Ljubljana-Obrežje in priključkom Maline, za gradnjo mostu in vzporednega mostu za pešce in kolesarje čez Krko.

V CI smo za vloženo vlogo izvedeli iz medijev in zato dne 17. 8. 2020 vložili zahtevo za vstop v postopek in priznanje stranske udeležbe v postopku. Ministrstvo nam je status s sklepom z dne 10. 9. 2020  (v priponki), priznalo.  To pomeni, da lahko pregledujemo vso dokumentacijo, pridobimo kopije dokumentacije, dajemo pripombe, sodelujemo na obravnavah, smo seznanjeni s potekom postopka, vlagamo pravna sredstva zoper odločitve,  itd.

Slika: Izsek sklepa Ministrstva za okolje in prostor o priznanju stranske udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja

Na ministrstvu smo pridobili dokumente iz katerih izhaja, da je postopek za izdajo gradbenega dovoljenja sicer uveden, vendar je Dars d.d vložil nepopolno in očitno neustrezno projektno dokumentacijo, z neustreznim poročilom o vplivih na okolje, zato si še ni pridobil vseh pozitivnih mnenj k dokumentaciji. Ko bo investitor popravil dokumentacijo tako, da bodo lahko izdana pozitivna mnenja (vključno z mnenjem ARSO), bo moralo ministrstvo na svoji spletni strani in na spletnih straneh e-uprave objaviti vso dokumentacijo, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja. Takrat bo možno dajanje mnenj in pripomb v roku 30 dni od dneva javne objave na spletnih straneh e-uprave.

ODZIV CI NA ČLANEK V DELU

V civilni iniciativi 3ROS-jug smo dne 5. 8. 2020 v časniku Delo (tiskana in spletna izdaja) zasledili članek z naslovom »Brezpredmetna sodba upravnega sodišča« v zvezi s tretjo razvojno osjo-jug. Ker menimo, da je izjava DARS, na kateri sloni naslov članka, zavajajoča, smo na časnik Delo naslovili prošnjo za objavo našega odziva v rubriki Pisma bralcev (v spletni in tiskani izdaji). Prispevek je bil v objavljen v Delu, št. 186 z dne 13. 8. 2020, str. 7, rubrika: Pisma bralcev in odmevi.

Naš odziv na članek:

V civilni iniciativi 3ROS-jug (CI) smo v časniku Delo z dne 5. 8. 2020 zasledili članek z naslovom »Brezpredmetna sodba upravnega sodišča« v zvezi s tretjo razvojno osjo-jug.

V CI ugotavljamo, da je naslov članka povzetek izjave DARS, ki pravi, da je že maja 2020 na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja (GD) na podlagi zakona o interventnih ukrepih, ker naj bi se postopek, ki teče pred Agencijo za okolje (ARSO) prekvalificiral v postopek za izdajo GD na MOP. To naj bi se zgodilo takrat, ko bo ARSO od MOP prejel zaprosilo in se bodo stranski udeleženci v integralnem postopku presojali po gradbenem zakonu. Zato DARS pravi, da je sodba nerelevantna za postopek pred MOP. Bralcem oziroma širši javnosti smo dolžni pojasniti, da je slednja izjava DARS zavajajoča.

Kot prvo – v CI trdimo, da so brezpredmetni vsi postopki in nezakonita vsa dokumentacija, ki je podlaga za izdajo dovoljenj za gradnjo 3. razvojne osi-jug. Ta je namreč izdelana na podlagi državnega prostorskega načrta (DPN), za katerega je že Evropska komisija (EK) ugotovila, da je bil pripravljen in sprejet v nasprotju z evropskimi direktivami. Javno predstavljen nam je bil namreč le osnutek ene variante poteka trase ceste, in še to v fazi, ko naj se ga ne bi dalo več spreminjati. Zato že 2011 ni bilo mogoče vplivati na lokacijo umestitve ceste v prostor. Vsi pristojni to dejstvo še kar ignorirajo, zato bomo to pač dokazovali še v vseh upravnih in sodnih postopkih, ki sledijo, če bo treba, še nadaljnjih 10 let. Saj smo v naši državi to možnost dobili šele zdaj.

Kot drugo –  prekvalificiran postopek pomeni, da je to še vedno ta, isti postopek. Integralni postopek pa ne pomeni nič drugega kot združen okoljevarstveni in gradbeni postopek. To pomeni, da vse, kar je zdaj naloga ARSO, postane naloga MOP. Zato se bo v kateremkoli postopku že, v pravni državi, morala spoštovati tudi sodba Upravnega sodišča RS. Bistvo te je, da napotuje naše odločevalce (ni bistveno, ali je to ARSO ali MOP!), da pri odločanju o tem, ali je na neki lokaciji dopustna gradnja objektov z vplivi na okolje, spoštujejo evropsko pravo. Morebitno dovoljenje za gradnjo objekta z vplivi na okolje je tudi podlaga za pridobitev evropskih sredstev.

Če bi DARS vložil vlogo na MOP, bi ta vloga, na podlagi veljavne zakonodaje, morala biti s celotno dokumentacijo za izdajo GD objavljena na spletnem portalu e-uprava. Objave na tem portalu dnevno spremljamo in beležimo, vendar take vloge do danes še ni bilo objavljene. Samo ugibamo lahko, da je verjetno dokumentacija še vedno tako nepopolna, da vloga ni sposobna obravnave in javne razgrnitve, vendar je MOP očitno, tudi po več mesecih nepopolnosti, ne zavrne.

Bistveno pa je tudi vprašanje, ali bo EK sploh odobrila evropska sredstva za postopke v zvezi z DPN. Postopek priprave in sprejema DPN za 3. razvojno os-jug je namreč presojala v letih od 2013 do 2016 in ugotovila, da pri tem niso bile spoštovane direktive EU. Zato je EK naši državi izdala tudi uradni opomin. Slovenija je zakonodajo potem spremenila, DPN pa je ostal v veljavi. Sporno je tudi, ker se tudi postopek pred ARSO v letu 2018 ni začel na podlagi zahtev EK v novi zakonodaji, kot integralni postopek, ampak so se pristojni v letu 2018 želeli znebiti civilnih iniciativ s prehodnimi določbami nove gradbene zakonodaje in večino okoljevarstvenih postopkov, tudi tega, ki se nanaša na gradnjo 3. razvojne osi-jug , vodili po starem. O tem smo februarja 2020 seznanili EK, ki je našo državo v marcu 2020 na to opozorila. Zato pa so zdaj problemi s tem, kako čimprej prekvalificirati obstoječe, propadle (dvostopenjske) postopke, v (združene) integralne.

Opisana praksa prostorskega načrtovanja in »telovadba« z zakonodajo ima za posledico današnje probleme v upravnih postopkih, v katere se vmešavajo še »nebodijihtreba«. Čas za črpanje sredstev EU (v tej perspektivi) pa se izteka.                                                             

UPRAVNO SODIŠČE JE UGODILO TOŽBAM

Na Agenciji RS za okolje že od marca 2018 poteka postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja za gradnjo (3ros-jug – 1. etapa 5,5 km od priključka NM-vzhod do priključka Osredek). Ker Agencija RS za okolje (Agencija) prebivalcem, ki živijo ob tej trasi in so zahtevali vstop v postopek presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja, ni priznala pravice do udeležbe v tem postopku, je 100 prebivalcev  zoper odločitev Agencije vložilo pritožbe na Ministrstvo za okolje in prostor, ki je pritožbe zavrnilo. Nekateri prebivalci (tožniki) so zato pred Upravnim sodiščem RS (sodišče) lani sprožili upravni spor. Sodišče je julija 2020 njihovim tožbenim navedbam  v celoti ugodilo (razsodilo je z več sodbami, glej sodbo I U 254/2020 z dne 9. 7. 2020) in odločanje o zahtevah za vstop v postopek vrnilo Agenciji v ponovni postopek.

Sodišče je ugotovilo, da Agencija:

  • pri določanju pogojev, ki jih bi moral upoštevati investitor, ni upoštevala obvezujočih določb evropskih direktiv;
  • ni upoštevala, da so v Poročilu o vplivih na okolje (PVO) za celotno stanovanjsko območje predvideni prekomerni vplivi tudi na tožnike;
  • ni presojala, ali bi poseg lahko vplival na zdravje ali premoženje tožnikov, ampak se je opirala na nepopolno in neustrezno izdelano PVO (opomba: naročnik PVO je investitor);
  • ni upoštevala, da je Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (Uredba), temeljni prostorski predpis, na podlagi katerega se 3ros-jug umešča v prostor (opomba: za Uredbo je Evropska komisija (EK) že ugotovila, da je bila sprejeta v nasprotju z direktivami EU);
  • ni ugotavljala in pojasnila, ali so podatki o kakovosti zraka v Novem mestu skladni s podatki o njenih meritvah in ali niso že sedaj presežene vrednosti, ki so določene z Direktivo 2008/50 ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo;
  • ni priznala pravice do udeležbe v postopku prebivalcem, na katere bo vplivala dodatna onesnaženosti zraka z delci PM10, v že tako prekomerno onesnaženem Novem mestu in to predvsem pri stavbah, ki bodo neposredno izpostavljene gradbišču (npr. največja obremenitev je predvidena na območju navezav državne ceste na obstoječe cestno omrežje, kjer je predvidena rekonstrukcija obstoječih cest, med drugim tudi na Šmarješka cesta in Pod Trško goro). Investitor je namreč te vplive določil šele po javni razgrnitvi dokumentacije.

Sodišče je odločilo, da bo morala Agencija v ponovnem postopku:

  • ugotoviti in pojasniti, ali je bilo tožnikom v postopku sprejemanja prostorskega načrta (Uredbe) omogočeno, da vplivajo na lokacijo umestitve 3ros-jug v prostor (opomba: da te možnosti niso imeli, je ugotovila že Evropska komisija),
  • pojasniti, ali in kako je pri ugotavljanju vplivov gradnje hitre ceste Agencija upoštevala stališče EK, ki stopnjuje ukrepe glede zagotavljanja kakovosti zraka, ker EK meni, da obstoječi ukrepi v načrtih za kakovost zraka v naši državi, ne zadostujejo;
  • zahtevati od Dars d.d. predložitev ustrezno izdelane dokumentacije, na podlagi katere bo lahko opravila presojo vplivov na okolje,
  • tožnikom omogočiti, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, t.j. o celotni dokumentaciji, na podlagi katere se izvaja presoja vplivov na okolje v tej zadevi, omogočiti, da predložijo dokaze in se do navedb in dokazov konkretno opredeliti.

Drugi odziv župana na naše odprto pismo

Odgovor župana MO NM, objavljen v DL z dne 9. 7. 2020

Na župana MO NM smo naslovili odprto pismo v zvezi z gradnjo 3ros-jug. Na naša vprašanja smo prejeli skop odgovor, zato smo na kabinet MO NM naslovili prošnjo za detajlnejša pojasnila. V Dolenjskem listu z dne 9. 7. 2020 je bil objavljen odgovor župana MO NM.